Solarna - Sončna energija

Izrabljanje sončne energije je odvisno predvsem od količine sončnega sevanja ... Solarna - Sončna energija

Energija vetra - Vetrna energija

Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kW do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo ... Energija Vetra - Vetrna energija

Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplota Zemljine notranjosti. Globalno, geotermalne izvore predstavljajo akumulirana toplotna energija ... Geotermalna energija

Dobrodošli na portalu energija!

 

 

geotermalna energija

Geotermalna energija

Kaj je geotermalna energija?

 

Geotermalna energija je toplota Zemljine notranjosti. Globalno, geotermalne izvore predstavljajo akumulirana toplotna energija v notranjosti zemlje oziroma v masi kamnin in v tekočih fluidih Zemljine skorje. V Zemljini notranjosti nastajajo ogromne količine toplote, ki nenehno potujejo iz globin na Zemljino površje. Večina toplotne energije se prenaša s konvekcijo toplote.

 

Geotermalna energija se sestoji iz treh komponent:

  1. energetskega toka skozi zemljino skorjo v obliki prenosa snovi (magma, voda, para, plin),
  2. toka toplote zaradi prevodnosti,
  3. energije, ki je uskladiščena v kamninah in fluidih  zemljine skorje.

 

Ta naravna energija je ekonomsko pomembna pod pogojem, da je koncentrirana na omejenemu področju, kot so rudna nahajališča in naftna ležišča, torej v vulkanskih in geotermalnih področjih Zemlje.

 

Toplota Zemljine skorje vodi iz samega Zemeljskega jedra. Na površje pride čez mlajše magmatske intruzije in s kodukcijo čez globoke tektonske diskordance ter dovodne vulkanske kanale.

Značilni izviri geotermalne energije nastajajo tudi pri razpadu radioaktivnih elementov v Zemljini skorji in drugimi kemičnimi procesi, ki se v njej dogajajo.

Temperatura zemlje se poveča za 1°C (geotermična stopinja) na vsakih 33 metrov njene globine. Če je povišanje večje, govorimo o pozitivni anomaliji ali povišani geotermični stopnji ali geotermičnemu gradientu.

 

Bistveni pokazatelj perspektivnosti nekega območja je geotermična anomalija, ki z hidrološkega in hidrokemičnega stališča daje jasno sliko možnosti in načina izkoriščanja energetskega potenciala. Konvencionalno izrabo geotermalne energije ponavadi delimo na:

 

*visokotemperaturne vire

 

s temperaturo vode nad 150°C, ki jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, ž

 

*nizkotemperaturne vire

 

s temperaturo vode pod 150°C, ki jih v glavnem izrabljamo neposredno za ogrevanje.

 

Vsi trenutno uporabljeni načini izkoriščanja geotermalne energije temeljijo na odvzemu energije iz naravnih geotermalnih sistemov, katerim energijo dovaja voda iz okolice in jo hkrati prenaša tudi znotraj sistema samega. Voda dovaja energijo tudi na površje, kjer jo izrabljamo. S proizvodnjo začno padati tlaki v geotermalnem sistemu, kar povzroča dotok dodatne vode in energije v sistem, ki ga izkoriščamo.

 

Takšni pogoji so značilni za obnovljive vire energije, kjer poteka nadomeščanje in izkoriščanje energije približno enako hitro. Od tega pravila odstopa metoda vroče kamnine "Hot-Dry-Rock" . Podlaga te zamisli je ustvariti umeten geotermalni sistem, v katerega skozi eno vrtino v neprepustno kamnino injektiramo vodo, iz druge vrtine pa izkoriščamo uskladiščeno toploto. Zaradi velike časovne konstante, ki označuje proces konvekcije, je suha vroča kamnina končen vir energije, medtem ko so naravni geotermalni sistemi obnovljivi viri energije.

 

V Sloveniji se največ uporabljajo nizkotemperaturni viri geotermalne energije. Največ raziskav je bilo narejenih v severovzhodnem delu Slovenije.

 

Geotermično perspektivne regije v Sloveniji:

 

Panonski bazen s površino 1300 km. Raziskave so bile uspešne, saj je zajeto več kot 100 l/s nizkomineralizirane termalne vode s temperaturo 40-70°C.

 

Rogaško-celjsko-šoštanjska regija s površino 450 km2 . Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 250 l/s vode s temperaturo 18,5 - 48°C.

 

Planinsko-laško-zagorska regija s površino 380 km2. Skupna izdatnost vseh zajetji je čez 150 l/s vode s temperaturo 21-43°C.

 

Krško-brežiška regija s površino 550 km2 . Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 240 l/s vode s temperaturo 15-64°C.

 

Ljubljanska kotlina s površino 600 km. Skupna izdatnost vseh zajetji je okrog 150 l/s vode s temperaturo 18-30°C.

 

Vsa našteta območja uporabljajo izvore za balneološke in rekreativne namene.

Ker je potencial geotermalne energije pri nas kar ugoden, se na tem področju dela kar nekaj raziskav, izkušnje pa si izmenjujemo z Islandci. 

Uporaba termalne vode v prave energetske namene je precej draga, ker se visokotemperaturna voda nahaja v globokih predterciarnih dolomitih in apnencih (globine čez 4000 m) z temperaturo vode čez 170°C ter ocenjeno izdatnostjo okrog 20 l/s. Najnovejše raziskave bodo zagotovo odgovorile na vprašanje ekonomske rentabilnosti takšne investicije.

 

Dosedanje izkušnje kažejo, da je termalna voda slabo izkoriščena, ker se ne uporablja v industriji in v toplifikaciji stanovanjskih blokov (večjih uporabnikov). Dodatno zajemanje nizkotemperaturne vode se ocenjuje na 200-300 l/s vode z temperaturo 40-70°C.

 

domov

 

 

Novice

  • 2009

    Sončna energija poslej tudi iz cest? Ste kdaj hodili bosi po parkirišču na vroč poletni dan? Ni vam treba, ker to delajo po novem znanstveniki iz Worcester Polytechnic Institute (WPI) Raziskovalci na Worcester Polytechnic Institute (WPI), poskušajo izkoristiti te toplote za alternativni vir energije. več

  • 2009

    Izračun porabe goriva Kako si lahko enostavno izračunamo porabo goriva! Ste si kdaj izračunali in zbirali podatke o tem, kakšna je dejanska poraba goriva vašega vozila? Sedaj, v času krize, res pravi trenutek, da začnemo vsi nekoliko bolj učinkovito, ekološko, ter ekonomično voziti, porabljati denar za gorivo in hkrati varovati okolje in življenja. več

  • 2009

    Projekt vetrnih elektrarn v Afriki Nekatere afriške regije, so tako vroče, da ni mogoče preživetje na teh lokalnih območjih. Ekstremne temperature posredno ustvarjajo izjemne vetrove in prav zato je morda to razlog, da imajo vetrne elektrarne velik potencial v Afriki. več

več
Moja Energija