Nuklearna - Jedrska energija

Kaj je nuklearna ali jedrska energija?

 

 

Jedrska energija je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.

 

Izraz se rabi tudi za opis proizvodnje električne energije v večjem obsegu ali za pogon plovil (večinoma v vojaške namene) s pomočjo jedrskih reaktorjev.

Primer uporabe jedrske energije je jedrska elektrarna, ne-mirnodobna raba jedrske energije pa zajema atomsko bombo. Vsi obstoječi jedrski reaktorji temeljijo na razcepu težkih jeder, že več desetletij pa potekajo raziskave, namenjene izrabi jedrskega zlivanja v mirnodobne namene.

 

Mnenja o rabi jedrske energije si nasprotujejo. Po eni strani jo nekateri okoljevarstveniki hvalijo kot izdaten energijski vir, ki ne prispeva k učinku tople grede. Po drugi strani jo drugi okoljevarstveniki kritizirajo zaradi problema jedrskih odpadkov in težkih posledic jedrskih nesreč. Jedrska energija se uporablja tudi za vojaške namene, za atomske bombe. Marsikje so civilni in vojaški programi jedrske energije povezani.

 

Jedrsko energijo lahko uporabljamo tudi v radioizotopskem termoelektričnem generatorju, ki namesto s cepitvijo jeder ustvarja toploto s podkritičnim jedrskim razpadom, pri katerem je masa jedrskega goriva veliko manjša od kritične. Takšni generatorji poganjajo vesoljske sonde in nekatere svetilnike, zgrajene v Sovjetski zvezi.

 

Jedrska energija izpolnjuje vse tri temeljna izhodišča. Jedrska energija je danes največji vir električne energije, ki med obratovanjem ne izpušča toplogrednih plinov v ozračje, je domači vir energije, ki ni odvisen od uvoza nafte in plina, ter proizvaja elektriko po zelo konkurenčni ceni ter tako prispeva k vzpostavljanju konkurenčnega energetskega trga.

 

Splošni podatki o jedrskih elektrarnah (JE) po svetu:

 

Število obratujočih JE v avgustu 2008: 439
Prva jedrska elektrarna: Obninsk, Rusija, 1954
Najmočnejši JE: Chooz, Francija, 1500 MW Ignalina, Litva, 1500 MW
Delež JE v svetovni proizvodnji: 15%
V JE proizvedena energija leta 2006: 2.658 TWh
Število obratovalnih let JE do januarja 2008: 10.677
Število držav z obratujočimi JE: 30
Število jedrskih elektrarn v gradnji (avgust 2008): 35
Število v letu 2007 pognanih JE: 3
Število ustavljenih JE: 119
Število razgrajenih JE: 17

 

Vrste in tipi jedrskih elektrarn po svetu

Tlačnovodne - PWR

Je najpogostejši tip jedrskih elektrarn na svetu. Moderirane in hlajene so z navadno vodo. Voda se v reaktorju segreje in ne vre. Ta voda segreva uparjalnik, v katerem se sekundarna voda spremeni v paro. Ta para poganja turbino, potem se hladna para kondenzira v vodo in se vrne v reaktor. Turbina je povezana z generatorjem, ki ustvarja električno energijo.

Vrelne - BWR

Moderirane in hlajene so z navadno vodo. Voda v reaktorju vre, ta para poganja turbino, ta pa je preko osi povezana z generatorjem. Hladna para iz turbine se kondenzira v vodo, kondenzat se vrne v reaktor. Ta tip elektrarne je nekoliko bolj nevaren okolju, saj je več mo�nosti da primarna voda izteče v okolje. Sekundarne vode ni.

Hlajene s plinom - GCR in AGR

Moderirane z grafitom in hlajene s plinom. Plin greje vodo, ki se v uparjalniku uparja. Para poganja turbino, in tako kot pri ostalih elektrarnah, generator. Hladna para se kondenzira in vrne v uparjalnik.

Težkovodne - PHWR

Moderirane in hlajene so z težko vodo. Primarna voda se segreva v reaktorju. Ta potuje v uparjalnik, kjer segreva sekundarno vodo. Ta se uparja in poganja turbino z generatorjem. Hladna para se kondenzira, kondenzat se vrne v uparjalnik.

Vodno hlajene, grafitno moderirane - LWGR

Moderirane z grafitom in hlajene z navadno vodo. Voda se v reaktorju segreva in ne vre. Ta voda potuje v ločevalnik pare, ki loči paro od vroče vode. Para poganja turbino in generator, hladna para se kondenzira, konenzat se vrne v ločevalnik pare.